Nobenega ni bilo med njimi, ki bi bil to surovost odvračal, in ubogi Tirtelj se odpelje od krčme, sicer jezen in žalosten, vendar v svesti, da je varen ponoči kakor podnevi. Kako dobro četrt ure od Ambolj ga na samotni cesti ustavijo štirje. Tirtelj ni nobenega poznal in tudi ni utegnil poznavati jih.