Hotel je kar vstati in oditi, ali sedel je kakor pribit in pil. Deklica pride kake dvakrat k njemu; on jo milo pogleda in proseče, kakor bi hotel reči: vsaj ti, ti ne misliš in ne sodiš tako kakor drugi. Pa tudi ona mu odgovori le s tistim smehljajem, ki je bil očetu lasten, v katerem je Tirtelj včasih bral ljubezen, danes pa ‒ vse kaj drugega.