Oče Meškotel je bil tolikanj poreden, da mu je resnobno razkladal vse, in hvalo mu moramo dati, da si je vrlo dobro izmišljal. Tirtelj bi bil rad videl, da bi bila domača hči zraven njega malo posedala, in oče Moškotel ji je sam veleval, ali vedno je kako opravilo našel, da je morala zdaj tjakaj, zdaj semkaj po kaj iti, tako da Tirtelj vendar ni mogel govoriti ž njo. In kadar je napeljal govorico na ženitev, nasmehne se oče Meškotel in prikima: »To je pa to, ženske niso za drugo, kakor da se možé in nam preglavico delajo.