Ko je odšel, vzame deklica pismo in ga nekako hlastno odpre. Težko je povedati, kaj pomeni zadovoljnost na bralkinem obrazu. Lahko je izdajalka skrivne ljubezni do mladega moža, ki vedno hodi za njo, lahko pak je tudi samo tista zadovoljnost, ki izvira iz ženske prevzetnosti, ženskega značaja, da ji namreč misel ugaja in dobro dé, ker ve, da ima moža tolikanj v svoji oblasti, da ga utegne srečnega storiti ali nesrečnega ‒ lahko je pa tudi, da ta smehljaj na ustnih bralkinih velja samo hiperboličnim ognjenim izrazom in zatrjevanjem vroče ljubezni, kakršnih je Tirtljevo pismo polno.