Tirtelj je bil nekaj ves drugačen postal: ni več bral časopisov, ni bil več tako navdušen za vse, kar je narodnega, več ni s prijatelji popival cele večere in še menil se je prav malo ž njimi. Eni so mu očitali, da filister postaja, drugi so ga drugače pikali. Večina izmed njih je pa vedela, kaj se dan na dan revežu v glavi vrti, zakaj vse svoje sreče in nesreče je pridno razkladal svojemu izvrstnemu prijatelju Širanu, kateri je potem skrivaj skrbel, da so se te sreče in nadloge kolikor mogoče razširjale, tako da je Tirtelj čudé se včasi katero slišal, da si ni mogel razložiti, kako je med svet prišla.