Naj torej povemo, da je imel še druge strani, ki so se veliko bolj prozaične videle. Tako na priliko je neznano rad gledal po lepoticah in govoril o ženskem spolu, dá, celo malo zaljubil se je včasi in večkrat je neumno misel izgovoril, da bi se z denarjem, kar ga je še imel, kake kupčije ali česar si bodi lotil in oženil se, ko bi le mogel tako v zakon dobiti, ki bi bila njemu po volji, to se ve, da bi morala biti vsaj precej lepa, precej bogata, krotka in ‒ poglavna reč: dobra Slovenka. Ali v tej zadevi ni sreče imel, ne vem, če zaradi svojega prevelikega nosa in predolgega vrata ali zaradi jecljajočega jezika ali pa zaradi svoje nerodnosti na plesiščih.