Kdor je Tirtlja iz takih trenutkov poznal, ta ga je potemtakem moral v imeti, zakaj vse to je kazalo, da ima zraven slabih lastnosti v glavi dobro mestece v srcu. Ali če so že stari verovali v neko reko Leto v podzemlju, ki je ljudi, do nje prišle, s pozabljivostjo obdarovala, koliko pozabljivosti je tudi v današnjih hrupnih časih na svetu! Tako je naposled tudi Tirtelj pozabil svojih starih tem laglje, ker je podedoval za njima nekaj premoženja, s katerim je lahko in brezskrbno živel kakor ptič pod nebom, ker potreb ni imel velikih.