Nekega popoldne je sedel blizu ceste pri svojih ilovnatih podobah in hišah in je milo in bridko jokal. , ki je bil gospodarstvo v mlinariji prevzel po materini smrti, povedal mu je ravno danes, naj si drugje poišče službe in kruha. In ubogo dete ni vedelo, ni kam ni kod se kruh dobi; v obližju niso nikjer pastirja potrebovali in nikjer ni vedel za človeka, ki bi Golido pod streho vzel.