Da štirje starejši Krakovčanje nekaj le molčé in ga od strani ogledujejo, tega ne vidi, temveč še z večjim pogumom začne razkladati, da pravzaprav na Kranjskem ni, da so le odpadniki, katerih je sram, da so in zato z vlečejo, in da tisti, kar jih je v deželo prišlo, nimajo pravice gospodariti. Krakovčanje so se počasi navlekli pijače in gospod je imel čedalje bolj verne poslušalce. Samo to mu ni bilo po volji, da se niso vsi govorjenja udeležili in da so vedno na »davek« nazaj govorico nanašali in njegove lepe nauke o narodnih pravicah in svobodi sem ter tja napak razumeli.