Tudi je bilo oseminštirideseto svobodno leto, lahko se je kaj čez ojnice govorilo. Da štirje starejši Krakovčanje nekaj le molčé in ga od strani ogledujejo, tega ne vidi, temveč še z večjim pogumom začne razkladati, da pravzaprav na Kranjskem ni, da so le odpadniki, katerih je sram, da so in zato z vlečejo, in da tisti, kar jih je v deželo prišlo, nimajo pravice gospodariti. Krakovčanje so se počasi navlekli pijače in gospod je imel čedalje bolj verne poslušalce.