Že kakor fantalin je jemal skrivaj otroku kruh, ki mu ga je mlinarica dala, in pozneje, ko je prisiljeni brat hlače obul in začel okoli hiše letati, jel ga je dostikrat tepsti, če le matere ni bilo zraven, očitaje mu, da je »očeta ubil«. Ponkračevka je sicer zapazila to, skrbelo jo je, kaj bo, če ostane sin vedno tako porednega srca; zato ga je vselej ostro kaznovala, in sicer tem bolj, ker je videla, da je mali tih, priden in ubogljiv fant. Pa ker ni mogla povsod biti in svojih otrók ne vedno pred očmi imeti, to kaznovanje ni dosti pomagalo.