Zato ga je od prve mladosti pisano in postransko gledal ter mu nagajal, kjer je le mogel; večkrat se je celo pokazalo, da ga sovraži. Že kakor fantalin je jemal skrivaj otroku kruh, ki mu ga je mlinarica dala, in pozneje, ko je prisiljeni brat hlače obul in začel okoli hiše letati, jel ga je dostikrat tepsti, če le matere ni bilo zraven, očitaje mu, da je »očeta ubil«. Ponkračevka je sicer zapazila to, skrbelo jo je, kaj bo, če ostane sin vedno tako porednega srca; zato ga je vselej ostro kaznovala, in sicer tem bolj, ker je videla, da je mali tih, priden in ubogljiv fant.