Mene tačas ni bilo tu doma, poslali so me bili v mesto, ne vem po kaj že, ko je bil prvič v grad prišel. Ali nikdar ne morem pozabiti, kako je bilo, ko sem se vrnila; kar ni mogel nobeden govoriti, ni gospod ni gospa; vsak zase sta bila potem zaprta, gospa je jokala, gospod Langman pa« ‒ tu se starka pripogne in tiho govori ‒ »jaz nisem bila zraven, ali hišna mi je pravila, hotel se je celo enkrat ustreliti. Vse to potem, ko je bil namreč ta doktor Zober pri njih.