Vitez je s svojimi debelimi očmi in s precej navadnim štirioglatim obrazom s stene gledal svojega opazovalca, pri mizi sedečega, kakor da bi mu rekel: »Kaj delaš ti tukaj, širokoperno sedeč, ti vsiljenec plebejski.« In ta misel je vzbudila razne fantazije, segajoče nazaj v čase, o katerih nam pripoveduje divne reči pripovedovana povest ali kronika pisana. Naposled se začujejo tihe stopinje, nekdo potrka, stara Senčarica je bila z visoko svečo v roki med vrati.