Starec je med potom baje od početka jako temen in skrben obraz nosil, a naenkrat je malo glavo vzdignil, stresel dolge sive lase pod rdečo kapo in glasno se zagrohotal, da so ga plevice na polju slišale in se ga bale, potem pa uganile, da so vsi gosposki ljudje posebni ljudje.
ENAJSTO POGLAVJE Da je doktor Zober v prišel »na vakánce«, kakor so kmetje učeno rekali, to je bilo hitro znano daleč naokoli mladim in starim. On je bil povsod in nikjer, govoril je z vsakim in z nikomer, ta ga je videl tam, oni je zopet na svojo dušo trdil, da so ga otroci videli ob istem času daleč proč drugje.