Kaj sta govorila, tega ne vemo. Čez dobro uro, ko je bil, pravzaprav proti vsej svoji volji, v gradu vkvartiran, videli so tudi starega Zobra koracati s tako brzimi in lahkimi koraki od, kakršnih bi njegovim letom nihče ne bil prisodil. Starec je med potom baje od početka jako temen in skrben obraz nosil, a naenkrat je malo glavo vzdignil, stresel dolge sive lase pod rdečo kapo in glasno se zagrohotal, da so ga plevice na polju slišale in se ga bale, potem pa uganile, da so vsi gosposki ljudje posebni ljudje.