Ah!« začudi se kakor prestrašena teta, a, bolj obrnjen k mladi Lini, govori dalje: »Sicer pak se srčno zahvaljujem gospicama za njun prijazni trud in odlikovanje moje osebe, kakor tudi prosim milostivi gospé izročiti mojo najtoplejšo zahvalo za vljudno vabilo, a obžalujem, da ga ne bodem mogel porabljati, ker od danes v tem kraju nobenega stanovanja več ne potrebujem, odhajam namreč proč.« »To pač ni lahko verjetno, gospod. Teta mi je pripovedovala, da se mudite tukaj še kake tedne, da imate še toliko dela.