Res je stal grajski mali voziček pred krčmo, na vozičku ljubki, sedaj sicer zelo zardeli obrazek plavolase gospice, kateri je bila videti velika zadrega, in z vozička je bila stopila stara teta. »Vidite, tako je prišlo, iskati vas moramo in prositi,« pravi starka v tonu, o katerem je bilo težko reči, ali je šaljiv ali resen. »Zakaj?« pravi, ki je hotel imeti razjasnila, in obenem sname klobuk pozdravljajoč na vozu sedečo gospico.