»Zobrov gospod, ali jih ne poznate več?« zatuli krčmar dedcu na uho, Zobru pa pravi: »Gluh je, vpiti se mora nadenj.«
»Ho, ho, ho!« razveseli se ded in odgovarja na glasnejše vprašanje: »Še majhno, še majhno sem živ, komaj lezem, ho, ho, ho! Prosim, da bi me k sebi vzel, ali njegova volja ni še, ni še; ho, ho, ho!«