Vsaj nobene nedelje ni zamudil ob desetih maše in postavil se je vselej pred ono krčmo, kjer je grajska kočija čakala, da je mogel gospico videti in pozdraviti, ko se je s staro teto vozila domov. In nekov šopek cvetlic, ki jih je dobil na svoj rojstni dan po teti od gospice za god, čuval je celo z žensko marljivostjo, kar je gospodična enkrat z zadovoljstvom opazila. Teta bi mu bila lahko povedala, da je gospica zardela kakor pol zrela češnja, ko je to čula, ali teta tega zardenja ni opazila, kajti sicer v drugih rečeh tako previdna stara je bila v tem slepa.