Tako je tudi hote ali nehote bil na gospico vedno pozoren. Po starem že klasičnem izkustvu je baš ono, kar je prepovedano ‒ on ni smel v grad ‒ najslajše in najbolj zaželeno. Zatorej je morda tudi pri ta slučaj, da nekoliko tudi zaradi nje ni smel v gradu bivati ‒ kakor je bilo iz gospenjih zadnjih besed soditi ‒ mnogo pomagal, da tudi njegova fantazija ni bila čisto prosta slik, katerih središče je bila lepa gospica.