Omenjali smo že, v kaki srčni razmeri je bila »teta« z mlado gospodično Langmanovo v gradu. Ljubila jo je kakor hčer in tudi je imela v njej edino srce, kateremu je vse zaupavala, kajti mati njena, grajska gospa, ni niti s hčerjo govorila, tudi ne, kadar je bila zdrava, in za hčer se ni več brigala, nego da jo je, kolikor se je dalo, samotno držala, za vse drugo skrb prepustivši Senčarjevi, celo za vso odgojo mlade deklice. Ni čuda, da je gospodična nasproti svoji mladi tovarišici in učenki mnogo o tem govorila, kar ji je bilo v srcu, tem več, ker drugemu ni imela komu govoriti.