Kvečjemu da je bil v nedeljo šel v bližnji trg in tam s honoraciorji znanje storil. Ali tudi do teh ga ni posebno vleklo, ker vsi vkup niso znali druge zabave, nego da so igrali tisto igro, o kateri Schopenhauer govori, da, kadar ljudje nimajo misli, da bi jih med seboj menjavali, potem menjavajo ‒ karte in se obirajo za goldinarje. Imel pa je dela več in to je dostikrat, če ne najkratkočasnejši, pa najpoštenejši in najkoristnejši tovariš.