Naprosim nekega brivca, kateri mi je bil edini prijatelj ‒ kaka satira zopet ‒ naj mu piše, da sem vendarle popolnoma mrtev. Zdajci se začne zame čas, ko sem brez dela bil, stradal in glad trpeti moral in, prodavši zadnjo obleko, bil na tem, da se pogubim. Iz prejšnjih časov znan mi kapitan francoske ladje me reši s tem, da mi ponudi mesto ladijskega zdravnika, ker je bil njegov dosedanji umrl.