Prej, ko sem študiral, bil je na vsak srdit, katerega sem s težavo od skopega očeta prejel, a sedaj je hotel še denarja od mene, namesto da bi govoril o mojem dedičnem deležu iz zapuščine mojega očeta. Naprosim nekega brivca, kateri mi je bil edini prijatelj ‒ kaka satira zopet ‒ naj mu piše, da sem vendarle popolnoma mrtev. Zdajci se začne zame čas, ko sem brez dela bil, stradal in glad trpeti moral in, prodavši zadnjo obleko, bil na tem, da se pogubim.