Kmetje so pak prvič skopi, a drugič imajo le voli za vozno živino, konj in voznik ‒ en sam je bil v vasi ‒ oj, to bi bilo predrago. Župan skliče še nekaj mimogredočih občanov in vsi se med seboj resno posvetujejo, kaj storiti. Tudi novodošlim se zdi grozno neopravičeno, kako da morejo tri stenice, za katere se noben pošten Volčjan ne bi niti zmenil, gospodu, ki pri njih tak »lep« denar služi, presedati in ga celo proč goniti.