Sedaj se mu je kazal ali je pravzaprav že bil konec strašne muke, ki mu jo je prizadeval boj med srcem in razumom, med dolžnostjo in željo. Bežal je bil pred svojo srečo, ker se mu je zdela nedosegljiva, ker ji ni mogel gledati v presvetlo lice, a sedaj se mu je bližala v vsej istinitosti. Ko je vse to po glavi šlo kakor bliski, našteval je stari dr. Zober hladnokrvno črteže, po katerih naj se ravna.