»Tedaj pozabimo, lahko ali težko; tebi pa, draga devojka, daj bog tisoč sreč, zbogom domovina!« rekel je, vozeč se z železnico čez mejo.
In vtem, ko je namene delal, ne vrniti se prej v domovino, nego bode njeno podobo pozabil, prihajala mu je vedno na misel; in ako je prisilil se misliti na drug predmet, težilo mu je nekaj dušo z neznano močjo.