DEVETNAJSTO POGLAVJE Ker je vedel, da gospa Langmanova izhaja dopoldne na polje in je pogosto ni do dvanajstih domov ali od delavcev ali od drugih samotnih potov in opravkov, poslovil se je drugo jutro rano pri njej in zahvalil se za gostoljubnost. Poslednje mu je šlo težko z jezika, ker imel je težečo zavest, da jo je po njenih željah slabo plačeval. Ona ga je hladno odpustila, želeč mu srečen pot in niti ne omenivši kako zopetno svidenje.