Tako je govoril po zadnjem poljubu, ko sta na potu domov zopet med orehi hodila po mehki travi in ko je prej tako vesela, tako brezskrbna in nedolžna deklica v najkrajšem času vsa premenjena nosila v svojem srcu prvo skrivnost svojega življenja, sladko skrivnost prve ljubezni. Gori v vinogradu pak je iz gozda stopil precej po odhodu naših ljubimcev stari Zober s puško na rami in s torbo ob boku, počasno korakal do mesta, kjer sta onadva sedela, tam v tla pogleda kakor iščoč, da li sta kaj izgubila, ‒ in nazadnje, puško in torbo odloživši, sam sel. »Historična tla za dva človeka.