Duhovit ta razgovor menda ni bil, in vendar ga je z največjim pozorom poslušal ter malo jih je imel, ki bi ga bili bolj zanimali. V ustih gospice se je glasilo vse tako izredno lepo in zanimivo, da je bil srečen, ne vprašaje in ne premišljevaje, ali sme biti ali ne. In sreča je besedí skopa, tako je tudi mnogo molčal in poslušal ter le toliko vmes posegal, da se nitka ljube zgovornosti njegove spremljanke ni pretrgala.