nova beseda iz Slovenije

Josip Jurčič: Doktor Zober, poved v sobesedilu:

In prijeten v druščini lepe, vesele devojke, ki je brbljala kakor veselo dete, najnevažnejšim rečem veliko imenitnost pokladaje: kako breskve niso še zrele, ali več nego pol jih je že pokradenih; pa da naj bi zli ljudje vsaj čakali, da dozori sadje, in potem stoprv; pa da ona in teta med vsem sadjem najrajša ima breskve, in če jih sedaj nekoliko ne dobi, ne bodo več dobiti; pa je hotel s puško sinoči čakat iti tatov, ali ona ni pustila, ker bi se mu puška sprožila in bi tatove zadela, a je vendar bolje, da se vse breskve pokradejo, kakor da bi bil en človek ranjen; in kdo so tatovi, to je znano, to so trije kajžarski sinovi gori nad rebrijo, postopači, ki bodo pa vsi trije soldatje, tako je pravil hlapec; in tile orehi so bili lani tako polni, da je skoro za vsakim peresom sad bil, a letos ni nobenega, spomladi so lepo cveli in drevo se je razzelenilo, pa neko jasno noč je pala na zelenje in orehova drevesa so bila ožgana, da je bilo vse črno; to je tako žalostno spomladi, kakor je lepo cvetje; posebno češnjevo, to je najlepše cvetje. Duhovit ta razgovor menda ni bil, in vendar ga je z največjim pozorom poslušal ter malo jih je imel, ki bi ga bili bolj zanimali. V ustih gospice se je glasilo vse tako izredno lepo in zanimivo, da je bil srečen, ne vprašaje in ne premišljevaje, ali sme biti ali ne.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA