Sami kmetje so bili v sobi. Omolknili so vsi, tudi ni imel veselja govoriti, le krčmar župan, ki je bil gospôde bolj vajen in zaradi svoje spretnosti med sosedi močno občudovan, on je hitel pripovedovati, kako in kaj je z gozdom, kakove lepe stare pravice so občani imeli od nekdaj v tem gozdu, a sedaj, ko je tlaka in desetina proč, naenkrat gospôda niso hoteli več odkazovati lesa, kakor da ne bi bog dal mu rasti ponoči in podnevi za vse ljudi. Pravdo so pravdali.