»Kako dolgo ostanete še pri nas?« vprašala ga je ob neki priliki jako mrzlo. In ko ji pravi, da bode vse njegovo delo prav kmalu dovršeno, molči ona, niti ene besede obžalovanja zaradi njegovega bližnjega odhoda ni imela.
ŠESTNAJSTO POGLAVJE Lepega jutra pride v grad do kolena bosonogi desetletni sinko, in ker ni bilo nikogar pred gradom, na pragu pak je silni Sultan dremaje leno namežikoval, obstane na oglu, potiplje se z eno roko za lase, drugo v hlačni žep dene in strah ga je, ker »naprej ne ve, nazaj ne sme«.