Otožnost me obide, kadar stopim v isto senco, kjer sem kot študent na vakancah ležal in ne poznal lepšega užitka, nego zatopiti se v lepo knjigo ali gradove zidati v oblake. Jaz ničesar ne ljubim na tem svetu, ničesar in nikogar, edino rojstni kraj mi je včasi še ljub, in še ta le včasi in le zaradi spominov.« »Zakaj ne ostanete tu?« vpraša, »s svojo znanostjo...