Jedva je bil namreč v sobo stopil, zagrohoče se starec močno in opazi, da ima tudi svojo puško s seboj, katera je slonela ob njegovi mizi. »Čudno se vam zdi, da tako nanagloma padam k vam, ali zjutraj ali ponoči, kadar je,« reče starec. »Pač je nekako kasno,« pravi nevoljen.