Rekši, vstane stari mož izza mize in čudé se in godrnjaje gre dva pota od mize do vrat. », da ti naravnost povem, imel sem te rad, rajši ko vsakega hlapca, dokler si bil pameten, do nocojšnjega večera, ko mi je gospod povedal, kako ljudje govoré o moji hiši. Imel sem zmerom namen, dati ti kolibo v last, kjer tvoja mati osebenjkuje, da bi bil imel na stare dni kam zahajati.