Potlej šele je pustil, da je rajnki prišel za pričo, on je gledal, da je pisanje dobro. Ta mož je bil edini, ki je vedel, kdo je moje revščine kriv, on mi je tudi marsikaj preložil, Bog mu daj nebesa, on mi je dostikrat pomagal, ko ni nihče vedel zame. On bi bil tudi pismo spravil, ko bi se bilo primerilo, da bi bila jaz popred umrla, preden je bil gospodar.