Le premisli si, ali hočeš otroka navezati in po svetu iti kruha prosit ‒ in tako se ti bo tudi zgodilo, ako si upaš reči, da je otrok moj ‒ ali pa hočeš, da bode imel otrok nekdaj premoženje in da bode tudi tebi dobro potlej. Izberi, katero hočeš, to ti pa povem, da gotovo bo zate najslabše, če ne storiš tako, kakor ti pravim. Vse bo verjelo, da je ‒ saj poznaš ‒ oče tvojega otroka, za njega in za priče me ne skrbi.’