Starka vdrugič vzdihne, potem pa jame pripovedovati: »Stoj, hočem ti vse razložiti, Bog mi bo greh odpustil, zdaj ko nekoliko veš, je bolje, da ti vse povem. Imela bi jaz možiti se s Tihovim Matijem ‒ zdaj je že umrl, ti ga nisi poznal ‒ o, da bi se bila, nekaterih solz ne bi bila pretočila, nekaterih noči ne prečula. Pa kaj, Bog me je hotel udariti, morda zavoljo tega, ker nisem bila pohlevna in ponižna.