pa je bil prignal, ko je ravno v zibeli ležal; le seštej, koliko let je že tega.« Pri taki priliki je imel Oralek navado, pipico iz ust sneti, strkati jo ob nohet pri palcu, stisniti jo med kolena in počasi in na dolgo praviti o Domnu ali, kakor se to ime v litanijah bere, o »«. Ko bi imel tako pamet, da bi si bil mogel Oralkovo povest do besede zapomniti, rad bi jo bil častitim bralcem po starčevem jeziku povedal; a ker sem si jo le po obsežku v spominu ohranil, hočem jo s svojo besedo priobčiti.