Tako je tudi klobukovo oglavje imelo precejšnjo luknjo, iz katere je gledalo nekoliko dolgih črnih las. Pa vendar se je prikupil vsem ljudem, namreč po goslih ali citrah na dve struni, ki so zdaj visele beraču čez pleča, in pa po veselih pesmih, ki jih je peti znal in povsod rad pel. »Zakaj imaš pa prazno malho,?« vpraša mladi človek tovariša berača.