Domna ni bilo nič videti. Eni so govorili, da se je kje obesil, ker mu Jurec ni hotel dati; eni pak so zopet trdili, da je najbrž v vodo skočil in v jezu utonil. »Zakaj,« tako so dokazovali, »ko bi si bil tak močen vrat zadrgnil in svojo dušo potemtakem hudiču naravnost v pest dal, gotovo bi bila taka sapa vstala, da bi se devetdeset let stare bukve prekucevale; saj je bila še ono leto, ko je rajnica Njivčeva otroka v pepel skrila in se potlej sama na hišno kljuko obesila, taka grozovita burja, da je bilo poštenega človeka kmalu strah.