Jaz bom prosila in mamko božjo in svetega, tvojega patrona, da bi mene kmalu vzel zavoljo tebe in tvoje sreče; zakaj veliko veliko slabega sem jaz preživela in prebila na svetu,!« Rekši, se ji uderó debele solze po velem, nagrbančenem licu. Sin je tiho strmel predse. »Nič ne bo, mati, nič,« reče potem, »nazaj ne grem.