Ko je slišala, da gospodar zlasti zato noče in ne bi hotel dati svoje hčere njenemu sinu, ker je nezakonski in oče njegov svetu neznan, vzdihnila je globoko, rekla pa ni ničesar. Vedela je vendar, koliko je sinu težko pri srcu, kako ga mora to peči, in v srce se ji je smilil. »Nič ne, ljubi moj!« tako je milo začela tolažiti ga, »nič ne, jutri, ko se bode sonce vzdignilo, vzamem jaz palico in grem dol v dolino k in vse bodem poravnala ž njim in pogovorila ga, da te zopet vzame.