»Ljubiti bi ga imel in ne pozna ga!« govorila je dalje, »svet ga ne ve, celo v krstnih ga ni, le v moji glavi je; odkar je še šel pod zemljo, ki mi je pismo prebral, potlej je le v moji glavi!« »Kogá je le v vaši glavi?« vpraša je sin, ki je stopivši v hišo, čul zadnje besede. Mati se zgane.