Zdajci šepeta starka zopet nekaj časa nerazločljivo v. Videti je bilo, kakor bi molila ali prosila odpuščanja grehov, ker obračala je oči na steno, kjer je visel sv. križ. »Ljubiti bi ga imel in ne pozna ga!« govorila je dalje, »svet ga ne ve, celo v krstnih ga ni, le v moji glavi je; odkar je še šel pod zemljo, ki mi je pismo prebral, potlej je le v moji glavi!«