»Čedna deklica,« mislil je včasi na samem, »in pa če še ni čisto gola in brez petic, taka se že z lepo odpravi od hiše ali pa kaj čednega k hiši dobi.« Pretekli predpust je že menil, da dobode zeta, kajti poprašal je bil mladenič, bogat in malo in dosti ne grd za deklico. Gospodar bi se ga ne bil branil, a hči je imela nekove muhe; precej pri prvi besedi si je snubca odpodila, rekoč: »Ne morem.«