Zdaj je preklinjal in grozil se, imenoval očeta svojega, zdaj zopet molil in usmiljenja prosil. »Ne kolni mi, ne,« vpil je krojač, »drugače mi uideš gorak iz rok v pekel, česar te Bog varuj.« Prišel je trenutek, da se je Domnu nekaj razjasnilo, smrt je morala biti blizu.