Pijanost ga je bila že precej minila, ker tak človek, ki je zmerom v vinu ko žaba v luži, strezva se vselej kmalu. »Naprvo moram vedeti, kaj je, potlej pojdem šele,« pravi, vzdigne se popolnoma in začne plezati po lesniki gor, zakaj grad je bil skrit za drevjem, dobro se od tal ni dalo videti. Sicer ga je trnje opraskalo na več krajih, vendar je bil take nature, da ni miroval popred, preden je svoje suhe kosti na najvišji rogovili vejate lesnike posadil.